Pojdi na vsebino Plečnikova cvetličarna

Spomini so večni

Občutki izgube so prav tako naravni kot veselje ob rojstvu. In čeprav ostaja smrt tema, ki se je pogosto izogibamo, se v času okrog prvega novembra verjetno prav vsi odpravimo na katero od pokopališč.

Plečnikovo pokopališče.

Gre za navado ali tradicijo, ki se je držimo brez resnega premisleka o tem, kaj je pomembno v življenju. Veliko pomembneje je, kaj nosimo v naših mislih in srcih, kot pa to, kaj materialnega prinesemo na grob.

 

Jesen je pravi čas za urejanje grobov

Pred prvo zmrzaljo, uredimo grobove naših dragih pokojnikov. Nove rastline moramo posaditi dovolj zgodaj, da se imajo čas ukoreniniti še pred zimo. Jesen je primerna za sajenje trav, trajnic, pomladnih čebulic, kot tudi jeseni cvetočih enoletnic, na primer vsem zelo poznane pisane mačehe.

 

Začnite s skico na papirju

Preden se lotimo nove zasaditve na grobu, nam bo zelo v pomoč, če si na list papirja najprej pripravimo skico nove ureditve. Najlažje jo bomo narisali na terenu, saj bomo videli dejansko stanje groba oziroma možnega rastlinja, ki je ostalo od prejšnjih zasaditev in ga ne mislimo odstraniti. Lepše bo, če mačehe ne zasadimo v vrsto in vmes puščamo golo zemljo, temveč zasaditev uredimo tako, da se vse prepleta. Takšna zasaditev bo živahnejša, nesimetrična in lep kontrast nagrobniku. Več rastlin avtomatsko pomeni bolj pester pogled na grob. Grobovi brez zasaditve so pogosto na pogled zelo žalostni. Jesenska prenova groba pa je lahko tudi možnost za razmislek o morebitnih spremembah nagrobnega obeležja, novi trajni zasaditvi in možni odstranitvi preštevilnega okrasja in plastičnega cvetja. 

 

Grob, ki je urejen z ustreznim premislekom, svojo zgodbo kaže s posebej izbranimi simboli in rastlinami in tako postane priča v prostoru, ki na svoj način nagovarja mimoidoče, še posebej pa svojce in prijatelje, ki se ustavijo na grobu in spominjajo na pokojne.

 

Oglejte si, kako izbrati prave rastline za izvirno ureditev groba.

 

Glej zemlja si je vzela, kar je njeno,

A kar ni njeno, si ne more vzeti.

In to, kar je neskončno dragoceno,

Je večno in nikdar ne more umreti.

 

(Svetlana Makarovič)