Balkon kot zelena oaza

Ureditev domačega zelenega kotička ni tako zahtevna, kot si predstavljate. V le nekaj preprostih korakih lahko tudi vaš balkon postane čarobno dišeča zelena oaza. 

dišavnice Plečnikova cvetličarna

Ureditev domačega zelenega kotička zelišč, dišavnic oziroma začimb v resnici ni tako zahtevna, kot si predstavljamo, obenem pa skrb za rastline dokazano prispeva k našemu boljšemu počutju. Nenazadnje pa se nič ne more primerjati z občutkom, ko lahko žanjemo plodove svojega dela in kosilo obogatimo s svežimi, doma vzgojenimi zelišči oziroma začimbami.

Čeprav so zelišča in dišavnice nezahtevne za gojenje, je vseeno dobro poznati nekaj pravil, ki jih moramo upoštevati, da nam veselja ne pokvarijo neuspehi zaradi začetniških napak.

 

Preprosti koraki do popolne domače oaze

1. Začimbe ali zelišča?

Vse rastline, ki vsebujejo dišeče snovi, imenujemo dišavnice. Nekatere uporabljamo kot začimbo, za odišavljanje prostora ali kopeli. Nekatere dišavnice so delno olesenele, na primer vsem znana sivka Lavandula angustifolia »Hidcote Blue«, druge so v resnici grmi – rožmarin ali po klasifikaciji celo drevesa – lovor.

 

Preden se lotite vzgoje zelišč na balkonih, terasah ali okenskih policah, pa pojasnimo dvom, ki ga ima veliko začetnikov. V čem je torej razlika med začimbami in zelišči?

 

Kadar govorimo o začimbah, imamo pogosto v mislih zelišča. A v resnici je razlika precejšnja. Zelišča so, kot pove že njihovo poimenovanje, zeleni del rastlin, ki jih zaradi podaljšanja roka uporabnosti največkrat posušimo. Pri nas so priljubljena predvsem mediteranska zelišča kot so origano, bazilika, majaron, rožmarin, timijan, drobnjak, peteršilj, šetraj, žajbelj, pehtran, poprova meta in še nekaj drugih.

 

Začimbe so medtem drug del rastlin. Večinoma gre za plodove, ki jih obdelamo na različne načine. Najpogosteje so posušeni in zdrobljeni, največkrat pa so intenzivnejšega okusa od zelišč, zato jih porabimo manj. Najpogosteje uporabljene začimbe pri nas so črni poper, cimet, kumina, muškatni orešček, ingver, nageljnove žbice (klinčki), sladka, pekoča paprika, kurkuma, žafran, koriander, kardamom, sezam ...

balkonske dišavnice Plečnikova cvetličarna

2. Sadike ali semena?

V vrtnarskih centrih lahko kupite najrazličnejša semena in sadike zelišč in dišavnic. Izbirate lahko med enoletnicami, ki jih sejete vsako leto znova, lahko pa se spoprimete s trajnicami, ki v isti posodi uspevajo več let. Enoletnice se bodo v posodi s trajnicami obnesle le prvo leto.

Zagotovo je pot do pridelka lažja, če kupite sadike ali pa že kar mlade rastline. V kolikor se odločite za seme, bodite pozorni na kakovost semena (preverite oznako na embalaži), posejte pa ga v kakovosten substrat.


3. Primerno mesto in podnebne razmere

Pred setvijo oziroma nakupom sadik razmislite, kam boste postavili posode z lončnicami. Večina želišč ali dišavnic uspeva na soncu, nekaterim pa ustreza bolj senčna ali polsenčna lega. Seveda se morate zavedati, da so razmere na balkonih, terasah in okenskih policah zelo različne. Upoštevati morate tudi lokalne podnebne razmere in izbrati rastline, ki so prilagodljive različnim vremenskim pogojem.

 

V vsakem primeru pazite, da dišavnice nikoli niso na prepihu, saj na takšnih mestih posode in sadike v njih hitro izgubljajo vodo. V enako posodo lahko posejemo oziroma zasadimo tudi različne dišavnice, seveda s predpogojem, da zahtevajo podobne pogoje za uspešno rast.

 

Najbolj preverjene in priljubljene izbire za gojenje na balkonu so na primer drobnjak, peteršilj, bazilika, origano, dobra misel, meta, melisa, šetraj, rožmarin, žajbelj, pehtran, luštrek, kumina, luštrek in sivka.


4. Kakšne posode so najboljše?

Izbirate lahko med glinenimi, plastičnimi, kovinskimi, lesenimi posodami. Ste vedeli, da rastline pogosteje propadejo zaradi preobilnega zalivanja in ne zaradi izsušitve? Največkrat z zalivanjem namreč utopimo njihove korenine, zato se boste težavam najlaže izognili, če rastline posadite v klasične lončke iz žgane gline. V njih voda namreč izhlapeva skozi porozne stene in tako zmanjšuje preobremenjenost korenin z vodo.

Rastline v plastičnih posodah zalivajte bolj previdno. Prostor, iz katerega korenine črpajo vodo in hranila, je omejen na velikost posode. Zato rastline raje posadite v večje posode, saj bodo tiste v manjših posodah potrebovale več zalivanja in presajanja. Za vse posode (plastične ali glinene) velja pravilo, da morajo imeti na dnu plast drenažnega nasutja in odprtino, skozi katero odteka odvečna voda (seveda pri tem ne smete pozabiti na podstavke). Večina zelišč in dišavnic zahteva dobro, odcedno prst.


5. Prst lahko pripravite sami.

Zelišča imajo med sabo različne zahteve, na splošno pa lahko zemljo ali primerno prst pripravite tudi sami. Za sajenje zelišč pripravite mešanico dobre vrtne zemlje in drobnega peska (mivke) ali vermikulita v razmerju 3:1. V naših vrtnih centrih so na voljo tudi ekološki substrati brez šote in dodanih mineralnih gnojil, ni pa odveč poudariti, da vedno izberite substrat, ki je namenjen zelenjavi in ne balkonskim rastlinam.

6. Katere rastline lahko rastejo skupaj?

Izbirate lahko med mnogimi kombinacijami. Upoštevat pa morate, da v vsaki posodi gojite le eno vrsto »agresivnih« rastlin, torej tistih z močnejšim vonjemin tiste, ki potrebujejo več prostora (na primer poprova meta ali bazilika). Pri razvrščanju rastlin upoštevajte obliko, barvo listov in njihovo aromo. Pri zasaditvah se morate zanesti na svoj okus in kombinirati vonje, ki vam najbolj ustrezajo.